Kemično niklanje v stiku z živili

Nikelj je naravni kovinski element srebrno bele barve s kovinskim sijajem. Je 24. najpogostejši element na zemlji in je široko razporejen v kamninah zemeljske skorje in v jedru zemlje.

Nikelj je kovina, ki je na zemeljski površini zelo razširjena, najdemo ga v sledovih skoraj povsod in je potreben človeškemu organizmu za njegove biološke funkcije. Nikelj se absorbira preko hrane, zlasti živil rastlinskega izvora, ki ga vsebujejo v večjem ali manjšem odstotku glede na vrsto in območje gojenja.

Kot pri mnogih drugih snoveh so tudi za nikelj pristojni organi določili varnostno mejo vnosa preko hrane in vode.

Zakonodaja MOCA: uporaba prevlek kemičnega niklanja v stiku z živili

Uporaba materialov v stiku z živili je urejena z uredbo MOCA (ES) št. 1935/2004, ki v 3. členu določa:

Materiali in predmeti, vključno z aktivnimi in inteligentnimi materiali in predmeti, morajo biti proizvedeni v skladu z dobro proizvodno prakso, tako da v normalnih ali predvidljivih pogojih uporabe ne prenašajo na živila sestavin v količinah, ki bi: a) predstavljale nevarnost za zdravje ljudi; b) povzročile nesprejemljivo spremembo sestave živil; ali c) povzročile poslabšanje njihovih organoleptičnih lastnosti.

Če govorimo specifično o kemičnem niklanju, se pogosto uporablja kot alternativa nerjavnemu jeklu na kosih strojev za predelavo živil, izdelanih iz jekla, aluminija in medenine.

Razloga, zaradi katerih lahko material sprošča snovi v živilo, sta predvsem dva:

• Kemijska migracija: prenos snovi iz predmeta v živilo zaradi kemijskega delovanja na material;
• Mehanska obraba: prenos snovi iz predmeta v živilo zaradi pojavov obrabe in mehanskega odstranjevanja.

Kemijska migracija

Prevleka kemičnega niklanja, zlasti tip z visoko vsebnostjo fosforja Niplate 500, ima visoko kemično odpornost v stiku z mnogimi snovmi. Suha živila, oljnate ali mastne snovi in nevtralne vodne raztopine prevleke običajno ne razgrajujejo.

Po drugi strani lahko prevleka kemičnega niklja sprošča ione Ni2+ v živilo v odvisnosti od različnih pogojev, na primer:

• vrsta živila
• fizično stanje živila: trdno, tekoče, oljnato, mastno
• prisotnost soli
• nevtralen, alkalen ali kisel pH
• temperatura
• čas stika

Če govorimo na primer o kavnih aparatih, niklana spojka ne bo sproščala niklja toliko kot bojler, saj je pri spojki kontaktna površina majhna in čas stika kratek, medtem ko lahko vroča voda ostane v bojlerju več dni in, če je ta niklan, lahko pride do migracije niklja v nesprejemljivi količini.

Kemični nikelj je, tako kot kovine na splošno, občutljiv na kisle snovi, zlasti na oksidirajoče kisle snovi, čeprav je njegova sposobnost odpornosti proti koroziji in posledičnemu raztapljanju večja kot pri galvanskem nikljanju in mnogih drugih kovinah.

Mehanska obraba

Plast kemičnega niklja ima zelo visoko trdoto, od 500 do 1000HV v odvisnosti od izvedene toplotne obdelave. Njegova trdota presega trdoto nitriranih jekel. Zato ima izjemno visoko odpornost proti adhezivni in abrazivni obrabi.

Kar zadeva torej sproščanje snovi zaradi mehanske obrabe, se nikljeve prevleke odlično obnesejo. Visoka trdota in odpornost proti obrabi zagotavljata, da je v zelo številnih aplikacijah sproščanje snovi v živilo na ta način zanemarljivo.

Tudi v tem primeru mora načrtovalec stroja vseeno oceniti obratovalne pogoje komponente, ki jo je treba prevleči.

Certifikat NSF-51

Naše prevleke kemičnega niklja NIPLATE® 500, NIPLATE® 600 in NIPLATE® 500 PTFE so odobrene za stik z živili v skladu s standardom NSF 51. Standard določa nekatere minimalne zahteve glede higiene in zaščite živil za materiale, uporabljene pri gradnji strojev za proizvodnjo ali predelavo živil. Skladnost s tem standardom ne nadomešča potrebe po oceni zakonske skladnosti s strani gospodarskega subjekta, ki daje blago na trg.

Zaključki

Glede na množico spremenljivk ni mogoče, da bi izvajalec obdelave vnaprej določil skladnost prevleke za stik s specifičnimi živili.

Proizvajalec izdelka, ki je niklan ali vsebuje niklan del, mora preveriti, da sproščanje niklja ostaja v mejah, določenih z zakonodajo države, v kateri se daje na trg, z izvajanjem morebitnih migracijskih preizkusov.